Teknetiom
 | |
 | |
| Ensampel a |
Elven gymyk, elven synthesek  |
|---|---|
| Klass |
alkan tremenyans, period 5 |
| Furvell gymyk |
Tc |
| Dydhyas diskudhans |
1937 |
| Niver atomek |
43 |
| Aray an elektrons |
[Kr] 4d⁵ 5s² |
| Elektronegedhegedh |
1.9 |
| Studh oksidyans |
4, 6, 7 |
| Rann a |
period 5, bagas 7 |
 Restrennow kelmys war Gemmyn Wikimedia | |
Elven gemyk ew teknetiom, niver 43 e'n Vosen Beriodek. Y arwodh gemyk ew Tc. An hanow a dheu dhort an ger Greka tekhnetos, ow styrya kreftus.
En 1952 gwelys veu linyow teknetiom en spektrum an golow hag a wrug spladna dhort kowr-steren rudh. Drefen bos hanter-bewnans teknetiom 4 milvil vledhen dhe'n moyha, res o dhe'n golow ma furvya e'n steren hy honan. Prov veu hebma bos ster an teller lebma thew gwres elvednow kemyk a bub sort.
Usys ew teknetiom en dyghtyans medhegel, gen gweres diskudha kellow kanker. Diskudhys veu teknetiom en 1937 gen Emilio Segre ha Carlo Perrier en Universita Palermo en Itali. Nag ew kevys en-mes a arbrovjiow hwithrans nuklerek. Askorrys ew lies tonnas dhort pibellow kunys nuklerek usys, bes nag eus devnydh nodho vetholl marnas en mynsow munys en udnik.
Poos atomek teknetiom ew 98. Y boynt teudhi ew 2172°C ha'y boynt bryjyon ew 4877°C. Y dhosedh ew 11.5kg an liter. Radyoweythresek ew pub isotop. Olkan arhansek ew, bes kevys ew avel polter loos ewedh.
Mirva
[golegi | pennfenten]-
Skityans teknetiom, ow kweres diagnosyans kanker -
Sampel a olkan teknetiom -
Skeusen ow tiskwedhes kreunyans teknetiom e'n korf woja skityans -
Emilio Segre -
Kowr-steren rudh ehen-S
Ma an erthygel ma usya an Furv Skrifys Savonek a-barth Kernowek diwedhes.