Skandiom

Skandiom
Ensampel a	Elven gymyk, lithophile
Klass	alkan tremenyans, elven dhor tanow
Furvell gymyk	Sc
Dydhyas diskudhans	1879
Niver atomek	21
Aray an elektrons	[Ar] 3d¹ 4s², 1s² 2s² 2p⁶ 3s² 3p⁶ 3d¹ 4s²
Elektronegedhegedh	1.36
Studh oksidyans	1, 2, 3
Rann a	period 4, elven bagas 3
	Restrennow kelmys war Gemmyn Wikimedia

Elven gemyk ew skandiom, niver 21 e'n Vosen Beriodek. Y arwodh ew Sc. An hanow a dheu dhort an ger Latin rag Loghlyn Scandia. Nag eus radn dhe skandiom e'n korf denel. Nag ew gwenonek.

Diskudhys veu skandiom en 1879 gen Lars Fredrik Nilson [en], Professor Kemygieth en Universita Uppsala, dhort euksenit, moon kompleth a nebes olkenyow. Ema moon skandiom (henwys thortveytit - Sc₂Si₂O₇) bes pur danow ew. Askorrys ew an brassa radn avel isaskorr balyow uraniom, a-dro dhe 20 tonnas an vledhen. Arbednegys ew devnydhyow skandiom. Keworrys ew dhe aluminiom rag y wul kalecha ha skaffa rag kesradnow jynnow ebron. Usys ew lugern skandiom gen an diwysyans pellwolok. Purvaow oyl a wra devnydh a'n isotop skandiom-46 avel maynor tresya.

Poos atomek skandiom ew 44.96, y boynt teudhi ew 1541°C ha'y boynt bryjyon ew 2831°C. Y dhosedh ew 3.0kg an liter. Olkan medhel gwydn-arhansek ew.