Jump to content

Arachnida

Dhyworth Wikipedya, an godhoniador rydh
(Daskevarwodhys dhyworth Ethgarrek)
Ethgarrogyon
Efander menhesennow:
Silurek A-Varr – lemmyn 435-0 Ma
Kledh dhe dhyghow: Phidippus mystaceus (kevnisen), Fugscorpyon, Hottentotta tamulus (Scorpyon), Ixodes ricinus (torogen fav kastor), Heterophrynus (Skorpyon hwypp gwynn dilost), Aceria anthocoptes (Mita gosson), Mejwas (Opiliones), Galeodes caspius (kevnisen gowrvargh), ha skorpyon hwypp (Thelyphonidae).
Klassans bewoniethek
Gwlaskor:
Isgwlaskor:
(anrenkys):
Ughfylum:
Fylum:
Isfylum:
Chelicerata
Klass:
Lamarck, 1801
Urdhow
  • Ricinulei
  • Opiliones – mejwesyon
  • Solifugae – kevnis kowrvargh
  • Acariformes – mitys
  • Parasitiformes – mitys ha torek
  • Pseudoscorpiones – fugskorpyones
  • Scorpiones – skorpyones
  • †Phalangiotarbi (difeudhys)
  • †Trigonotarbida (difeudhys)
  • †Uraraneida (difeudhys)
  • Araneae – kevnis
  • †Haptopoda (difeudhys)
  • Amblypygi – kevnis hwypp
  • Schizomida – kevnis hwypp lost berr
  • Palpigradi – korrgevnis hwypp
  • Thelyphonida – skorpyones hwypp (vinegaroons)
  • Xiphosura – kankres margh-horn

Arachnida (/əˈræknɪdə/) yw klass a enevales divellkeynek garrow mellek (melldrosogyon), y'n isfylum Chelicerata. Arachnida a gomprehend, yn-mysk erel, kevnis, skorpyones, torek, mitys, fugskorpyones, mejwesyon, kevnis kowrvargh, kevnis hwypp ha skorpyones hwypp.

Ogas dhe bub esel a Arachnida a'n jeves eth garr, ytho aga hanow ethhgarrogyon, kyn fo an kopel a arrow a-rag treylyes dhe weythres a'n sensys yn nebes eghennow. Yn eghennow erel, lostennow erell a yll tevi bras lowr dhe gemeres semlant kopel aral a arrow. An term a dheu dhyworth an ger Hen Rek, ἀράχνη (aráchnē, 'kevnisen'), dhyworth myth an gwiader denel Arachne, treylyes dhe gevnisen.

Ogas dhe bub ethgarrek a vyw war an tir. Byttegyns, nebes anedha a drig yn dowr fresk po dowr mor bas. Yma moy ages 100,000 esel a ethgarrogyon, 47,000 anedha yth yw kevnis.

An brassa rann a ethgarrogyon yw kigdebroryon, ow tybri korfow hwesker hag enevales byghan erel trethys a-gynsow. Saw mejwesyon ha nebes mitys a dheber perthyglow boos soled. Tretha a-gynsow a avoyd arviles pervedhek. Ethgarrogyon a dhiver sugennow tretha askorrys yn aga saghow boos dres aga freydh wosa ladha. An sugennow a dreyl an preydh dhe gowl a vethynnow, sugnys gans an ethgarrek.